Enako je z ljudmi. Naslonjeni drug na drugega, čisti v duši in mislih, še vedno sproščeni v maniri starodavnih običajev, ki so nevsiljivo intonirali življenje v sožitju z naravo. V Štrigovi in njeni okolici še vedno živi vse, kar je sodobni svet že skoraj pozabil.
Pravijo, da je rajski kotiček. Tam zeleno-zlate breze krasijo vinogradi, katerih pridelek daje božansko pijačo, gozdovi čistijo zrak, skrite makadamske ceste krepijo telo, doline pa grejejo družinske hiše. Štrigova je kraj, kjer se srečata zemlja in nebo. Tam se vsi počutijo kot doma, dom pa je tisti, kamor se vedno znova vračaš.
Za številkami in dejstvi
Štrigova „stoji“ ob meji s Slovenijo, na skrajnem severu Hrvaške, v Medžimurju, na nadmorski višini 202 metra. Za natančnimi podatki, ki jih imamo danes o življenju v občini Štrigova, se skrivajo zanimive legende iz preteklosti. Govorijo o srednjeveškem mestu na Štrigovčaku, katerega izginotje je zavito v tančico skrivnosti. Obstajata dve teoriji: ena pravi, da je bila mestna utrdba uničena med turškimi pohodi, druga pa, da je ogenj stavbo zajel kot „Božjo kazen“ zaradi predrznosti Celjskih grofov.
Kot dejstvo vemo, je, da Občina Štrigova obsega 44,79 kvadratnih kilometrov površine, na kateri je razporejenih deset naselij. Banfi, Grabrovnik, Jalšovec, Leskovec, Prekopa, Robadje, Staninetec, Sveti Urban, Štrigova in Železna Gora imajo skupaj skoraj tri tisoč prebivalcev, ki jim je 19 kilometrov oddaljenost od Čakovca življenje mirno in poželjivo. Ne, ta naselja niso zaspana, ampak barvita območja, ki jim ljudje dajejo obliko in pomen s kmetijsko in vinogradniško pridelavo, turizmom in gostinstvom, verskim in glasbenim programom. Ureditev prostora in družbe spremljamo v Državnem arhivu za Međimurje, ki ima sedež v Štrigovi, v stavbi iz leta 1912.
Središče verskega življenja je cerkev sv. Marije Magdalene v osrčju Štrigove, zgrajena v 17. stoletju. V bližini je cerkev sv. Jeronima, zgrajena med letoma 1739 in 1752, na temeljih bazilike iz najzgodnejših krščanskih časov. V cerkvi, kulturnem spomeniku nulte kategorije, se skrivajo neprecenljive freske baročnega slikarja Ivana Rangerja. Od leta 2010 Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške nenehno preučuje notranjost cerkve. V neposredni bližini je kompleks nekdanjega pavlinskega samostana.
Po legendi so prvo trto na štrigovskih gričih zasadili že stari Rimljani. Zato je naravno, da je simbolni zaščitni znak tega območja danes Međimurska vinska cesta - najboljši izvirni turistični produkt celinske Hrvaške v letu 2007. Na njem več desetim vinarjem uspe ponuditi najboljše iz lastnih vinogradov. Približno trideset degustacijskih sob in vinskih kleti, vpetih v pokrajino hribovitega dela Međimurja, so vsakodnevni cilj številnih obiskovalcev iz domovine in sveta, kraj zasebnih in poslovnih druženj.
